(pogovor Pavla M. z novinarko Niko Vistoropski dec. 2016) … Vprašal me je, ali kdaj premišljujem o travi, po kateri hodim. Sedla sva v travo, opazovala metulje, mravlje, ki so nosile semena. To je drug svet. In potem sem res… Nadaljuj z branjem →
(članek v NeDelu iz 14. avgusta 2016) Novinar Dejan Ogrinec je moja pojasnila strnil v zaokrožen članek o megalitih. E-dopisovala sva si spomladi 2016. (Namrščena fotka je nastala, ko me je presenetil novinar Slovenskih novic Primož Hieng.) https://megalitskaslovenija.si/wp-content/uploads/2020/08/Dediščina-čaka-na-raziskovalce-13-8-16-NeDelo.pdf
Pavle Medvešček je v knjigi Let v lunino senco zapisal pripoved starega Jerina iz Skutnice o poganskih svetiščih, ki jo je slišal leta 1963 v Stopniku. »Od vseh pa je bila Kamrtna posebno svetišče, saj so enkrat na leto, ko… Nadaljuj z branjem →
Geomantično polje se nahaja tik nad cesto v dolini Lepene na Bovškem; v sestavku sta zemljevida, tloris megalita z okoliškimi apnenicami, fotka območja iz zraka (iz 1915-16) in kratek zapis. https://megalitskaslovenija.si/wp-content/uploads/2020/08/Lepena-zemljevida-tloris-fotke-in-kratek-zapis-MF-23-7-2020-za-MegaliSVN-brez-naslova.pdf
K naslovnemu spoznanju mi je pomagal istrski strokovnjak za homeroslovje in zgodovino prof. Vedran Sinožić. Obvestil me je, da Homer v svojem znamenitem spevu Ilijada med drugim opisuje tudi sveti kamniti krog v Troji, kjer so starešine razsojali o vprašanjih… Nadaljuj z branjem →
Zamisel za sestavek se je porodila konec sušca (marca) 2020, ko se je narava že dodobra prebudila, a se zaradi pomanjkanja padavin še ni razbohotila. Zaradi državnega odloka o začasni omejitvi gibanja na območje svoje občine je bil čas kot… Nadaljuj z branjem →
Dotična geometrija neovrgljivo dokazuje, da so prednamci znali usklajevati močne sile v prirodi, ki so omogočale blagodejnejše bivanje v krajini. V sevniški Planini to mojstrstvo prednamcev dokazuje četverec svete geometrije. Zaenkrat le obnavljamo védenje, kako so praprednamci zaznavali nadpovprečne moči… Nadaljuj z branjem →
… je več ton težka skala, kakršne predstavniki Živega muzeja Krasa pojmujejo kot kamnito gobo in delo narave. Sicer je v muzeju na prostem takih gob več; ena je označena na službenem zemljevidu muzeja, enako tudi pot do nje z… Nadaljuj z branjem →
Fotografirano 26. grudna (dec.) 2019 v Potočki zijavki, v nedrju gore Olševe, ko se na jugozahodnem obzorju sonce spusti dovolj nizko, da posije v severovzhodni konec jamskega ustja in obsije tudi v skalo vklesano daritveno posodo.
K raziskovanju Živega muzeja Krasa pri Sežani me je spodbudila fotka ogromne skale na treh podstavkih, ki ne morejo biti naključno delo narave. Domačin iz Orleka mi jo je rade volje pokazal, nato pa še nekaj znamenitosti kraškega muzeja na… Nadaljuj z branjem →
Zadnji Komentarji