K raziskovanju Živega muzeja Krasa pri Sežani me je spodbudila fotka ogromne skale na treh podstavkih, ki ne morejo biti naključno delo narave. Domačin iz Orleka mi jo je rade volje pokazal, nato pa še nekaj znamenitosti kraškega muzeja na prostem, med drugim tudi stebriče brez oznak, ki niso omenjeni v nobenem muzejskem prospektu. Ker so tudi različnih oblik, so me dodatno pritegnili. Kdo in zakaj jih je postavil, sem ugotavljal postopno, po večkratnem obisku Razbivnjaka, upoštevajoč tuja spoznanja o matjarjih in s pomočjo sodelavke, ki z dotikom jasnočutno zaznava preteklost.
Vabim raziskovalce, da si ogledajo klesane matjarje, zaznavajo njihovo naravno moč in dojamejo modrost njihovih postavljavcev!
Matjarji v Razbivnjaku, ŽMK (MF, 16-dec-’19, brez uvoda, za MegaliSlovenijo)
20. 12. 2019 at 18:32
Po trasiranju poti od parkirišča do Kraške gobe na treh podstavkih (za samostojen sestavek o njej) sem predvčeraj stopil še do Razbivnjaka, da poiščem še kakšen mejnik, kjer bi lahko preveril pravilnost prebranega napisa “TIEBIZH oz. TIRBIZH” na že najdenem mejniku. Ob iskanju mejnika na zahodni stranii Razbivnjaka, torej čez cesto, pa sem presenečen naletel na še en matjar, torej jih je šest.
Temu ustrezno sem popravil sestavek, narisal nov prikaz na predlogo v merilu, ki mi jo je priskrbel Mario Crevato iz Trebč, za kar se mu zahvaljujem!
Zdaj sestavek obsega 7 strani, s tem da je zdaj prikaz Razbivnjaka z matjarji (s pojasnili o njihovi moči) povečan na celo stran.
21. 12. 2019 at 7:16
Oprosti Mitja, vendar tile kamnoseško obdelani kamni imajo z Matjarji kot nam jih je odkril Pavel Medvešček v Posočju ravno toliko kot zajec z bobni, torej nič. Matjarji so bili skrbno varovana skrivnost skupnosti in zagotovo niso bili kamnoseško obdelani kamni. Tisti za katere se ve ali se to lahko predvideva niso bili vsem na daleč vidni in tako izpostavljeni macoli, tistih, ki so verjeli drugače. Neverjetno je tudi to, da bi naravoverci matjarje postavili tako blizu drug drugemu.
21. 12. 2019 at 17:31
Ne osporavam tvojemu mnenju. Morda ga kronam, da se kar bliska, … vendar predlagam, da obiščeš R. in preveriš, ali je res tam kačja črta, ter nato še poleti preveriš, kar sem napisal o razbijanju srca …
Pomenljivo je tudi, da se med zadrževanjem pri matjarjih kompas na pametnem telefonu nikakor ni hotel umeriti, ampak sem moral stopiti nekaj metrov stran s kačje črte, ki s svojim sevanjem očitno moti e-kompas.
Skratka, jasno občutenje treh ljudi na kresne dni v Razbivnjaku in vse ostalo nakazujeta, da si zadevno območje zasluži pozornost raziskovalcev.
(Pomnim, da si svetoval FŠ, naj ne sedi le doma, v delavnici, ampak naj gre raje v naravo. Se pridružujem tvojemu nasvetu — pojdi preverjat moje trditve na teren.)
23. 12. 2019 at 23:11
Še razmislek o spodnjem očitku.
> Oprosti Mitja, vendar tile kamnoseško obdelani kamni imajo z Matjarji kot nam jih je odkril Pavel Medvešček v Posočju ravno toliko kot zajec z bobni, torej nič.
Jože, ko se sklicuješ na Medveščkove posoške matjarje in meniš, da bi se morali s posoškimi v vsem skladati tudi tisti s Krasa, se sprašujem:
– Ali sta bila naravoverska Posočje in Kras okrog sedanje Sežane stoletja nazaj toliko povezana, da bi morala za matjarje s Krasa veljati ista oblikovna pravila kot za posoške? In to kljub dejstvu, da sta bila že levi in desni del Posočja, zaradi takratnih slabih povezav (cestnih in drugačnih), svet zase?
– Bi se potemtakem moralo tudi v knjigi Borisa Čoka “V siju mesečine …” uporabljati enako izrazje in enaki oblikovni vatli kot v Medveščkovi “Iz nevidne strani neba”?
Menim, da sta bila stoletje nazaj Posočje in Kras toliko oddaljena, da se je védenje o naravi in tvorno sobivanje z njo ohranjalo na vsakem koncu po svoje. Velja tudi upoštevati, da je bilo kamnoseštvo že od nekdaj bolj razvito na Krasu kot v Posočju, kar se med drugim odraža v klesanosti matjarjev v R. Predvidevam, da so postavljavci okroglih in kvadratnih matjarjev v Razbivnjaku dobro vedeli, kakšno moč seva narava (Nikrmana) na posameznih odsekih tamkajšnje kačje črte in kakšna oblika matjarjev je najprimernejša.
Skratka, jaz ne bi podcenjeval naravovercev s Krasa. Razumevanje narave v Posočju je bilo enako tistemu na Krasu, ne pa tudi izrazje, oblike in načini za tvorno koriščenje naravnih sil v obči prid.
Da je pri matjarjih sevanje narave (nikrmane) poudarjeno in dobrodejno, pa velja enako za Posočje kakor Kras. Upam, da se vsaj v tem strinjava!
21. 12. 2019 at 8:46
g.Mitja matjarja ne bi prepoznal niti če bi se spodtaknil ob njega.
Izguba časa.
21. 12. 2019 at 17:19
Gospod Šaturn, vtis je, da ste verodostojnost mojega zapisa o Razbivnjaku ocenili, ne da bi preverili moje trditve na terenu.
Vabim vas, da zadevo preverite na licu mesta, v ŽMK! Potem se znova oglasite. Tako bo bolj pošteno, mar ne?
urednik