… je več ton težka skala, kakršne predstavniki Živega muzeja Krasa pojmujejo kot kamnito gobo in delo narave. Sicer je v muzeju na prostem takih gob več; ena je označena na službenem zemljevidu muzeja, enako tudi pot do nje z Bazovske ceste.
Predstavljam pa kamnito gobo, ki ni označena na nobenem zemljevidu in za njeno točno lokacijo ne ve niti muzejska uprava. Ker »goba« stoji na treh skalnih rogljih, menim, da ni naključno delo narave, torej je namensko postavljen megalit.
Čemu stoji na orleški gmajni pri Sežani, ne ve nihče, zato vabim javnost k ogledu megalita. Naj njegov namen poizkušajo ugotoviti ljudje z nadpovprečno zaznavno občutljivostjo.
14. 1. 2020 at 18:48
Gospod Husu iz Orleka me je po objavi sestavka telefonsko poklical in se ponudil, da osebno pokaže megalit na podstavkih vsakomur, kdor ne bo uspel sam najti megalita.
Tel. št. Ludvika Husuja je 041-350-713.
Kraški živi muzej na prostem je v zimskem času zelo primeren kraj za obisk, če le ne vleče burja z morja, saj je zdaj lažje prehoden kot v času vegetacijske bujnosti, zaradi odpadlega listja pa je tudi vidljivost skozi goščavo večja.
22. 1. 2020 at 17:02
Sliko in video posnetek skale na podstavkih si je ogledala tudi jasnovidka, doma s Primorske.
Jasnovidka B. P. je razkrila, da dotični megalit odpira tretje oko, obenem krepi srčnost in lajša žalovanje. Je izjemno močan megalit. (Podobno oziroma še večjo moč ima ogromna skalna miza na Ravnah nad Žirmi, vendar o njej več v enem prihodnjih sestavkov.)
Da se začuti moč zadevnega megalita, BP priporoča, naj se manj zaznavno izurjen človek zadržuje dalj časa pri megalitu (vsaj 5 minut) in naj zre vanj skozi priprte veke, kakor da bi bil malo odsoten. Tako bo morda začel zaznavati megalitovo skrito moč, ki omogoča jasnovidne prebliske, zvišuje čustvenost in lajša sprijaznjenje s kakšnim neprijetnim dejstvom iz človekovega življenja.