Kot reden vodič po Rakovem Škocjanu sem se večkrat spraševal, kaj je botrovalo zaprtju cerkvice svetega Kancijana (Kocjana) nad Velikim naravnim mostom. V knjižici Rakov Škocjan (1995) se navajajo jožefinske reforme iz leta 1782, vendar brez pojasnila, kaj je botrovalo… Nadaljuj z branjem →
(Dean Plahuta, facebook, 04-5-’23) Zgodovinarji se borijo kot levi, da slučajno Slovenov ne bi bilo pred 6.stoletjem v naših krajih… in da Hieronim ne bi bil naš, čeprav je celo SAZU simpozij o njem naslovil »Hieronymus noster – naš Hieronim«…. Nadaljuj z branjem →
Samostojni raziskovalec in somišljenik o našem staroselstvu, Simon Prosen iz Vodic na Gorenjskem, je grudna (decembra) 2018 v glasilu Tunški glas objavil naslovni zapis (je priložen). Karni(jci) so bili eno največjih staroslovenskih ljudstev in prazgodovinski predhodniki Krajnske – Gorenjska je… Nadaljuj z branjem →
Naslovni prikaz Belina in Herkula omogoča njuno preprosto razlikovanje. Za Belinove kipce je značilno peterokrako oglavje, ki ne pritiče Herkulu (grško Herakleju), zato pa se slednji upodablja z gorjačo, značilnim pripomočkom za premagovanje zemeljskih nasprotnikov. Poleg tega se je Belin… Nadaljuj z branjem →
V srednji šoli sem se učil o ljudskem reku, »Átila, šiba božja,« in da so se naši predniki pri-selili v naše sedanje kraje. Atila je pustošil po naših krajih v prvi polovici 5. stoletja, naši predniki pa so menda sem… Nadaljuj z branjem →
“Kdo ve, zakaj smo bili naučeni bati se čarovnic in ne tistih, ki so jih žive sežigali na grmadah?” Odgovor: Ker nas oblastniki, s pajdaško Rimokatoliško cerkvijo (RKC) vred, že od nekdaj zavajajo, in sicer namerno ter načrtno. O tako… Nadaljuj z branjem →
Istrski domačin, prof. zgodovine, hrvaškega jezika in književnosti ter odličen raziskovalec zamolčane zgodovine Vedran Sinožić je napisal naslovno Znanstveno razpravo o lokaciji Homerjeve Itake na Jadranu. V njej: znanstveno obravnava zmotno umeščanje Homerjeve Itake v Jonsko morje; in predstavlja ključne… Nadaljuj z branjem →
Zelo redko je možno ugotoviti, do kdaj so prednamci postavljali megalitske postavitve. To je možno določiti v primeru Gradišc, ki so prazgodovinsko gradišče (iz obdobja pred 1500 pr. n. št.), s tem pa je okvirno znana tudi starost tamkajšnjih megalitov… Nadaljuj z branjem →
https://megalitskaslovenija.si/wp-content/uploads/2022/01/Ko-umrem-pojdite-na-ticnico-Tunski-glas-dec-21.pdf
V slovenščini je zdaj na voljo prevod trilogije Resnična Troja (nahajala se je v sedanjem Motovunu) pronicljivega hrvaškega raziskovalca Vedrana Sinožića. Pri vsaki slovenski izdaji je navedena povezava za naročanje (cenovni razpon se nanaša na mehko in vezavo s trdimi… Nadaljuj z branjem →
© 2025 Megalitska Slovenija — Poganja jo Nikrmana
Vse pravice pridržane — Gor ↑
Zadnji Komentarji