Prezrta zgodovina

Povod za cerkveno-upravni del jožefinskih reform 1782 tudi dogodki na Cerkniškem?

Kot reden vodič po Rakovem Škocjanu sem se večkrat spraševal, kaj je botrovalo zaprtju cerkvice svetega Kancijana (Kocjana) nad Velikim naravnim mostom. V knjižici Rakov Škocjan (1995) se navajajo jožefinske reforme iz leta 1782, vendar brez pojasnila, kaj je botrovalo… Nadaljuj z branjem →

Hieronim naj v Ljubljani dobi svoj trg 

(Dean Plahuta, facebook, 04-5-’23) Zgodovinarji se borijo kot levi, da slučajno Slovenov ne bi bilo pred 6.stoletjem v naših krajih… in da Hieronim ne bi bil naš, čeprav je celo SAZU simpozij o njem naslovil »Hieronymus noster – naš Hieronim«…. Nadaljuj z branjem →

Karni in staro védenje (piše Simon Prosen)

Samostojni raziskovalec in somišljenik o našem staroselstvu, Simon Prosen iz Vodic na Gorenjskem, je grudna (decembra) 2018 v glasilu Tunški glas objavil naslovni zapis (je priložen). Karni(jci) so bili eno največjih staroslovenskih ljudstev in prazgodovinski predhodniki Krajnske – Gorenjska je… Nadaljuj z branjem →

Belin, vrhovno božanstvo naših praprednikov

Naslovni prikaz Belina in Herkula omogoča njuno preprosto razlikovanje. Za Belinove kipce je značilno peterokrako oglavje, ki ne pritiče Herkulu (grško Herakleju), zato pa se slednji upodablja z gorjačo, značilnim pripomočkom za premagovanje zemeljskih nasprotnikov. Poleg tega se je Belin… Nadaljuj z branjem →

Ljudsko izročilo o Átili (5. stoletje) v prid našemu staroselstvu in proti domnevi o priselitvi

V srednji šoli sem se učil o ljudskem reku, »Átila, šiba božja,« in da so se naši predniki pri-selili v naše sedanje kraje. Atila je pustošil po naših krajih v prvi polovici 5. stoletja, naši predniki pa so menda sem… Nadaljuj z branjem →

O čarovniških procesih

“Kdo ve, zakaj smo bili naučeni bati se čarovnic in ne tistih, ki so jih žive sežigali na grmadah?” Odgovor: Ker nas oblastniki, s pajdaško Rimokatoliško cerkvijo (RKC) vred, že od nekdaj zavajajo, in sicer namerno ter načrtno. O tako… Nadaljuj z branjem →

PRAVA LOKACIJA HOMERJEVE ITAKE (piše prof. Vedran Sinožić)

Istrski domačin, prof. zgodovine, hrvaškega jezika in književnosti ter odličen raziskovalec zamolčane zgodovine Vedran Sinožić je napisal naslovno Znanstveno razpravo o lokaciji Homerjeve Itake na Jadranu. V njej: znanstveno obravnava zmotno umeščanje Homerjeve Itake v Jonsko morje; in predstavlja ključne… Nadaljuj z branjem →

Pragradiščarji z Gradišc, megalitski naravovédci

Zelo redko je možno ugotoviti, do kdaj so prednamci postavljali megalitske postavitve. To je možno določiti v primeru Gradišc, ki so prazgodovinsko gradišče (iz obdobja pred 1500 pr. n. št.), s tem pa je okvirno znana tudi starost tamkajšnjih megalitov… Nadaljuj z branjem →

O tičnicah na širšem Kamniškem (glasilo “Tunški glas”, dec. 2021)

https://megalitskaslovenija.si/wp-content/uploads/2022/01/Ko-umrem-pojdite-na-ticnico-Tunski-glas-dec-21.pdf

Zamolčana zgodovina naših prednamcev in prednikov iz Istre (1300-1200 pr. n. št.)

V slovenščini je zdaj na voljo prevod trilogije Resnična Troja (nahajala se je v sedanjem Motovunu) pronicljivega hrvaškega raziskovalca Vedrana Sinožića. Pri vsaki slovenski izdaji je navedena povezava za naročanje (cenovni razpon se nanaša na mehko in vezavo s trdimi… Nadaljuj z branjem →

© 2025 Megalitska Slovenija — Poganja jo Nikrmana

Vse pravice pridržane — Gor ↑