Konec 2022 sem spočel e-razpravo o naravnem začetku leta, ki ga sproži letna premena elektromagnetizma ozračja na celotnem planetu. Čeprav tako učita starodavna daljnovzhodna modrost in nakazuje tudi slovensko ljudsko izročilo, je tovrstno védenje še vedno skoraj tabu. Nova letna… Nadaljuj z branjem →
Z jurjevanjem, 21.–24. malega travna oziroma aprila, se obeležuje začetek tople polovice leta. (Na južni polobli pa se takrat začenja hladna polovica leta.) Zadevni polovici leta se spet zamenjata matematično natančno čez pol leta, 23.–26. vinotoka (oktobra), ko se na… Nadaljuj z branjem →
Leta 1989 sem štiri mesece preživel v Severni Ameriki v okviru izmenjave, ki jo nudi mednarodna organizacija AIESEC. Kot šolan gospodarstvenik sem hotel videti gospodarsko najrazvitejšo deželo – ZDA. Po delu v mladinskem taboru pa sem si nameraval poiskati delo… Nadaljuj z branjem →
Mag. Darja Skrt, Pavel Medvešček Klančarjev, dr. Aleksander Panjek in dr. Andrej Pleterski o staro- oziroma naravoverstvu v Posočju ter na Idrijskem. https://megalitskaslovenija.si/wp-content/uploads/2022/05/17-11-05-Staroverci-MMC.PR1_.-httpsradioprvi.rtvslo.si201710staroverci-2.mp3
Velja pomniti, da se je pri nas, na Cerkljanskem, v jami Divje babe leta 1995 našlo menda najstarejše glasbilo na svetu, ki so ga pred več kot šestdeset tisoč leti izdelali in uporabljali neandertalci. Govor je o piščali, narejeni iz… Nadaljuj z branjem →
(Naslovna fotografija je iz Arhiva Rihtarjeva domačija Babno polje; objavljam jo z dovoljenjem gospe Alenke V. R.) Pomenljivo ime Babno polje priča, da tam večji del leta prevladuje vodna moč. Več v prilogi. https://megalitskaslovenija.si/wp-content/uploads/2021/12/Babno-polje-krajevno-ledinsko-ime-MF-urednik-30-11-21-za-MegaliSIovenijo.pdf
Med slovenskimi krajevno-ledinskimi imeni je veliko takih, ki so povezani z Babo. V imenskem kazalu krajev Atlasa Slovenije je več kot petdeset takih imen in krajevno-imenskih zvez. Še več je ledinskih nazivov za razne skalne osamelce, skalne postavitve, vodne površine… Nadaljuj z branjem →
Sredi velikega travna (maja) 2021 je samostojni raziskovalec Simon Prosen že drugič e-predstavil zaokrožena spoznanja o malo znanih slovenskih kosezih. Poučna e-predstavitev. https://megalitskaslovenija.si/wp-content/uploads/2021/05/Zgod.-izvirnost-Slovenije_Kosezi-18-5-21-e-predaval-Simon-Prosen-.pdf
“Zelo zanimiva so, denimo, hišna znamenja iz Bohinja. Zakaj? Nekatera so namreč presenetljivo podobna prazgodovinskim črkam z venetskih napisov, druga pa spominjajo ali so celo enaka nekaterim črkam iz runske pisave. Kako so se podobni znaki pojavili v različnih časovnih… Nadaljuj z branjem →
Boris Čok je v svoji knjigi V siju mesečine – ustno izročilo Lokve, Prelož in bližnje okolice zabeležil zgodbe o obredih, bajeslovnih bitjih, šegah in verovanju naših prednikov na Krasu. Staroverstvo je bilo njihov življenjski slog, odnos do narave in… Nadaljuj z branjem →
Zadnji Komentarji