Desetletna trojanska vojna, ki jo Homer opisuje v Ilijadi, se je dogajala v Istri, takratno mesto Troja pa je sedanji Motovun v dolini reke Mirne. O koncu trojanske vojne obstaja pisna zabeležka izpod peresa prvega slovenskega zgodovinarja, jezuitskega patra Martina Baucerja (Bavčerja) iz 1663.
Umeščanje trojanske vojne v Istro omogoča nova zgodovinska spoznanja. Eno takih je zapisano v naslovu tega sestavka in v nadaljevanju ga utemeljujem.
25. 2. 2026 at 22:01
To bi bilo precej bolj logično, saj naj bi Trojancem pomagali v boju proti Grkom tudi Veneti in Etruščani, ki so se po porazu vrnili domov. Logično zato, ker po navadi se gre pomagat svojom sosedom, sorodnim plemenom ne pa nekam na drug kontinent, nekomu s katerim nimaš nič več kot morebiti redke trgovske povezave in konec koncev, preden bi iz sedanje turčije prišli do venetov sli s prošnjo po pomoči, preden bi se naši predniki zbrali in odrinili dol na pomoč je leto naokoli in prepozno za vse. Tako pa je logika enostavna, veneti so bili “za vogalom” in pri roki za obrambo predbarbarskimi grškimi plemeni ki so vdrla v evropo in spisala zgodovino sebi v prid, enako kot germanska in romanska plemena… V bistvu so to barbari ne pa slovanska podstat evrope.
3. 4. 2026 at 15:09
Nekje je mi je nekdo omenil, da so se Eomnci po padcu emone morda v sled potresa ali zastrupitve vode, ko jim je propadel akvadukt so imeli v Emoni tudi kloake nad vodnjaki, kar je zagotovo povzročilo hude bolezni.
Seveda so bila pa tudi barbarska plemena in naj bi ubežniki iz Emone odšli proti Istri in se ustalili v Novigradu dokaj dobro zaščiteni utrdbi.
4. 4. 2026 at 0:45
Spoštovani Andrej Čufer!
Menim, da tisti nekdo očitno ne ve, kaj je bilo prej in kaj pozneje. Recimo:
– ahajski napadalci Troje so skoraj gotovo med prvimi oplenili emonsko gradišče, saj se je istrska Emonia nahajala na dvignjenem robu doline Mirne, gradišče je bilo dobro vidno iz zaliva in obenem lahko dostopno; o slednjem sem se osebno prepričal, saj sem letos obiskal ostaline gradišča Emonia (na njegovem mestu so zdaj ruševine dosti pozneje zgrajene cerkvice sv. Jurija)
– istrska (H)aemonia je očitno obstajala že v času trojanske vojne, torej mnogo stoletij pred nastankom Rimskega imperija
– če so bili ljubljansko Emono ustanovili begunci zaradi trojanske vojne v 12. st. pr. n. št., kar narekuje trezna presoja, ljubljanska Emona po poreklu ne more biti rimska (!); trojanski begunec Enej se šteje, skladno z Vergilovo “Eneido”, za začetnika Rima; in kje je potem šele rimski mperij; in nato je še potrajalo, preden so se Rimljani vojaško pojavili na območju takratne, že več stoletij stare, (ljubljanske) Emone
Ukvarjanje z domnevami, ki ne vzdržijo niti trezne presoje, je, brez zamere, potrata časa!
Mimogrede, Novigrad oz. tamkajšnja Emona sta skoraj gotovo naslednik prvotne, istrske Emonie, ki pa sta gotovo nastala šele po koncu trojanske vojne, ko so bili Ahajci že odšli; tako narekuje zdrava pamet.
(Nekdo tretji je obelodanil domnevo, da so novograjsko Emono ustanovili “ljubljanski” Emonci, potem ko so se umaknili pred Atilovimi Huni.)