Na zadnji kresni dan (24-6-2023), sem prek prijatelja Sebastjana Lombarja in njegove 99-letne staroverske sokrajanke izvedel, da je pristno slovensko kresno cvetje navadno kresničevje.

(Nič nimam proti ivanjščicam, ki jih kot kresno cvetje ponuja krščanstvo. Celo všeč so mi in jih puščam med košnjo trave, naj cvetijo še naprej. Tudi naglavni venčki iz marjetic so lepi, vendar dajem prednost resnici o naših pristnih koreninah.)

Skratka, ivanjščice niso pristno staroslovensko kresno cvetje, pač pa je navadno kresničevje, skrajšano, kresnice (latinsko aruncus dioicus). Že ime cvetja pove vse in raste povsod po Sloveniji.

Neveden sem se rodil, ampak vsaj umrl ne bom s spranimi možgani, kar je dandanes sicer precej obče.

Zasluga za streznitev v oziru staroslovenskega kresnega cvetja gre 99-letni pristni naravovérki, ki bo avgusta 2023 napolnila 100 let. Voščim vam vse najboljše, še na mnoga leta in trdno zdravje, gospa A.!

Mitja Fajdiga, urednik spletnice MegaliSVN in raziskovalec nevidnih moči prirode