S treh strani je piramidaste oblike, vendar ga je skozi milijone let tako oblikovala reka Kolpa. Lahko je hrib Radočaj naraven hidrogeološki pojav, vendar dva zelo ravna stranska grebena – severozahodni in jugovzhodni – nakazujeta, da je piramidasta oblika hriba morda ustvarjena umetno. Radočaj je torej izziv tudi za geologe, ne le arheologe, ki so na Radočaju našli ostanke gradišča.
Prvotni dvom o čemerkoli posebnem na Radočaju se je razblinil vsled zaznav, podobnih tistim na Belinovem tronu v Posočju in na Sončevi piramidi pri Visokem v Bosni. Pomen begajočih telesnih zaznav se mi je razkril šele po povratku domov.
Radočaj nudi spoznanja o nevidnih močeh narave. Hrib je dostopen le peš, vendar se splača potruditi.
Dodaj odgovor