Umni prednamci so z ogromnimi skalami – megalitskimi postavitvami – označevali mesta nadpovprečnega naravnega sevanja (krajinska svetišča), bodisi jačali točke s takim sevanjem, uravnavali skupno sevanje mest z nasprotno močjo, si s samostojnimi megaliti lajšali stik z onstranstvom ali pa preprosto boljšali splošno stanje naravnih moči v širši okolici.
Pri spoznavanju megalitov, ki so jih prednamci premišljeno umeščali na izbrane točke v naravi, raziskovalec prej ali slej naleti na past, da “megalit” označi kakšen naraven geološki pojav.
Dodaj odgovor