Izpričuje vsaj dvoje pogostih lastnosti megalitov – poravnan je v smeri sever-jug in dopolnjuje nevidno moč okoliške narave. Ali ojačuje ognjeno ali uravnalno točko moči v krajini, pa ne morem trditi z gotovostjo.
Nedvomno gre za umetno postavljeni megalit. Naj ga bolje doreče kdo, ki je boljši raziskovalec kot jaz.
12. 9. 2021 at 9:55
Ob spoznanju o Tomaževi “mizi” nad žirovskimi Ravnmi, kjer se je megalitska skrivnost plošče na skalnem čoku razkrila šele z geološko zgodovino podzemlja pod megalitom, bi bila taka analiza več kot dobrodošla, pravzaprav nujna, tudi za megalit v hotenjskem Novem svetu.
Torej bo šele geologija megalitovega podzemlja razkrila, zakaj megalit stoji prav tam.
Iz proučevanja podobnih megalitov — Tomaževe “mize”, Vidovca pri Kamni gorici in megalita na Pasji ravni — pa je že gotovo, da taki megaliti stojijo na mestih močnega vodnega, to je navzgornjega (Zemljinega) sevanja.
8. 10. 2021 at 14:51
Še trezen razmislek o razlagi, da naj bi megalit Jazonova barka poskrbel za več padavin in višji vodostaj vodotokov, da bi Argonavti lahko odpluli s svojo leseno ladjo proti Jadranskemu morju.
Megalit v Novem svetu je izjemno težak — tehta več deset ton. Predvidoma je približno enako toliko tehtala tudi prazna argonavtska ladja.
Ker so postavljavci dotičnega megalita znali in zmogli, predvidoma z levitacijo, premeščati izjemno težke predmete, ali ni lažje na tak način kar premestiti lesene barke iz Ljubljanice v ustrezno reko, ki teče proti morju, kot pa v ta namen postavljati megalit, ki naj bi poskrbel za več padavin in višje vodostaje plovnih vodotokov ter čakati, da se to sploh zgodi?
Prva rešitev učinkuje takoj, neposredno, medtem ko druga rešitev spominja na rek “okrog riti v varžet”, da o časovnem zamiku sploh ne izgubljam besed.
Ali potemtakem naziv Jazonova barka sploh zdrži presojo po zdravi pameti?