Po večletnem raziskovanju naravoverske dediščine sem ugotovil, da so praprebivalci Rakove kotline dejavno koristili njeno nevidno vodno moč, sicer ne bi preživeli dolgotrajnega sušnega obdobja, ki je pred našim štetjem zdržema trajalo več tisočletij.

Žitje so si tudi sicer lajšali s koriščenjem nevidnih moči narave na vsaj treh mestih: pri prastarem dvojnem hrastu, nepresahljivem izviru Prunkovec in na območju krajinskega svetišča pri Hotelu Rakov Škocjan.

(Se nadaljuje v prilogi)