Pred leti sem prejel e-sporočilo o vplivu materinščine na človekove gene; zapis Ewe J. Gunnčar mi je posredovala Vesta Vanel. Ker zelo cenim slovenščino, Ewinemu razmišljanju dodajam nekaj manj znanih, a spodbudnih dejstev in obenem pritrjujem Prešernovemu pozivu (glej naslovno karikaturo), ker je uresničljiv in povsem na mestu.
Za piko na i dodajam še tuji spoznanji o naprednosti slovenščine:
– jezikoslovec in svetovno znan umetnostni kritik McEvilley ugotavlja prednost glagolskih jezikov (posredno tudi slovenščine), pred neglagolskimi jeziki
– strojnik dr. Padinger ugotavlja v tehnično natančni primerjavi slovenskega jezika z nemščino, da v jedrnatosti slovenščina več kot enkrat prekaša nemščino; (sam dodajam, da knjižna slovenščina prekaša v jedrnatosti tudi angleščino, francoščino, italijanščino in še marsikateri mednarodno uveljavljen jezik).
2. 10. 2023 at 21:44
Učenjak in zgodovinar August Ludwig von Schlozer (1735 – 1809) pravi o pismenkah: »Ko sem bral legende in prestave cerkvenih očakov v slovenskem jeziku, stermel sem nad bogastvom, krasoto in krepkostjo njegovo v glasu in izrazih«. Ni še davno, kar je slavni Herman rekel v graškem zboru pomenljive besede: »Že ob času sv. Cirila in Metoda je bil južno – slovenski jezik tako čudovito izobražen, tako doveršenih oblik, da je že tedaj stal na enaki stopnji z latinskim in grškim; drugi evropejski jeziki so pa šele začenjali bivati jeziki«.
(iz https://istra-nasa.si/kdo-je-izumil-glagolico/?fbclid=IwAR0Pq_LfEmJbMSNzdVZJfgJ8u4NHnQtBrDATAfjXbb5d8SdCBoYGkEBlzC8)