V srednji šoli sem se učil o ljudskem reku, »Átila, šiba božja,« in da so se naši predniki pri-selili v naše sedanje kraje. Atila je pustošil po naših krajih v prvi polovici 5. stoletja, naši predniki pa so menda sem prišli šele v 6.–7. stoletju. Skladno z zdravo pametjo se poraja vprašanje: kako lahko naše ljudsko izročilo hrani spomin na dogodke iz 5. stoletja?
Navajam tri ločene vire ljudskega izročila o Átilu v naših krajih:
– legendo o kraljici Vidi iz Beneške Slovenije
– pričevanja iz Posočja v knjigi Pavla Medveščka Iz nevidne strani neba; in
– ljudski spomin s Krasa (pisno ga ohranja staroverec Boris Čok iz Lokve).
Zgornji viri pa niso edini; Átilova vojska je ropala, rušila tudi po Štajerskem (Trojane, takrat Atrans) in Átila se je menda zadrževal v Pomurju (Radgona). Ker gre za zgodovinsko potrjen lik, legende o Átilu vsebujejo vsaj časovno zrno resnice. Če naše izročilo pomni Átilovo voj-sko iz 5. stoletja, obenem priča o takratni prisotnosti naših prednikov na Slovenskem. Kaj to pomeni za akademsko zlajnano teorijo o priseljevanju naših prednikov v 6.–7. stoletju? Naše ljudsko izročilo jo postavlja na laž.
19. 12. 2022 at 23:59
V Vezdi AntonaVramca iz leta 1578, to je v naši zgodovini piše: leta 4o1
Atila pervi kral Vogerski ovo vreme posta.Orsage podese podegna slovensku zemlu i Orsag do Morja…