Zapis je plod vseh raziskovalcev iz skupine MegaliSVN. Nekdanji soraziskovalec (ne želi biti imenovan) je zapisal bistvene ugotovitve o megalitskem najdišču nad Spodnjimi Danjami pri Sorici, jaz najdišče le nazorneje predstavljam.
(sklep prvega zapisa iz 2015) Na danjskem megalitskem najdišču smo raziskali tehnološko napredno rabo megalitov za namene, ki jih v marsikaterem oziru še dandanes ne dojemamo. S tem tudi popravljamo sporne ugotovitve nekaterih raziskovalcev ostankov megalitskih postavitev, ki našim prednikom delajo krivico …
(urednikov skupni povzetek) Za miselni preskok k drugačni namembnosti spodnjedanjske megalitske postavitve je zaslužen samostojni podjetnik Franc Šturm zaradi izkušenj z metalurško izdelavo regulatorjev sevanja. Množica megalitov za jačanje ognjene moči neba namreč nakazujejo, da se je tam morda namensko talila železova ruda za pridobivanje kakovostnega železa.
20. 1. 2022 at 12:30
Konec decembra 2021 mi je znanec (ne želi biti imenovan) sporočil svoje mnenje o spodnjedanjskem najdišču:
»Tvojo objavo sem prebral, ob tem pa se mi je utrnilo nekaj morebitnih dopolnitev in opomb:
…
Na pogledu iz zraka izstopajo oznake z rdečimo krogci. Na prvi pogled gre najbrž za tipične okrogle kolobarne kotanje, ki imajo na robovih in nasutju rdečkasti kameni drobir, znak nekdanjih apnenic. Tudi pri proučevanju rudarjenja v Triglavskem pogorju so bili raziskovalci najprej prepričani, da gre za stare talilne peči za železo, ker so bili večji kosi rdečega kamenja “obliti” z navidezno magnetno železno skorjo. Pozneje so ugotovili, da se v procesu žganja apna skorja večjih kosov prežganine obarva, kot bi bila iz železa. Zato pod Triglavom ni šlo za domnevne talilne peči, ampak za novoveške apnenice.
Apnenice imajo premer od 1,5 m do 2 ali 3 m, stare prazgodovinske talilne peči za železo pa cca 30 cm. Zanje je značilno, da so postavljene v skupinah. To so ugotovili tudi raziskovalci na Ajdovskem gradcu v Bohinju, na Dunaju pri Jereki, v tujini pa na avstrijskem Gradiščanskem, na Salzburškem in v keltskem Walesu, kjer so odkrili predantične talilne peči s premerom 30 do 40 cm.«
Isti dan sem mu e-odgovoril sledeče:
“Možno je, da smo se zmotili o kotanjah. Vendar pa je presenetljiva in pomenljiva množica piramidastih skal tam okrog in pa seveda radiestezijska meritev, ki je pokazala 1,5 milijonov enot po Bovisu pri glavnem megalitu, ki je verjetno kar združeni naboj ožjega območja, saj so megaliti dokaj blizu drug drugega in se njihova skupna elektromagnetna moč verjetno odraža v dotični meritvi.
Možno je tudi, da so se prvotne majhne fužinske kotanje pozneje predelale, razširile v apnenice za pridobivanje apna.
Navezal sem stik z nekdanjim predsednikom spodnjedanjske vaške skupnosti (NN), ki se kot strojnik zelo zanima za taljenje železove rude po starem. Gotovo pozna tudi možne zmote v oziru fužinskih kotanj. Ker je dolina Železnikov zelo znana po železarstvu in se je bobovec kopal tudi pod Ratitovcem, tako so povedali domačini, obstaja velika možnost, da se nismo zmotili!
Mitja Fajdiga
04-01-’22 mi je znanec e-odgovoril sledeče:
»Seveda ni izključeno in je možno, da bi prvotne majhne talilne peči v novem veku razširili v apnenice. Doslej se s tem ni nihče sistematično ukvarjal. O tem je pisal predvojni slovenski arheolog duhovnik Valter Šmid (raziskoval Bohinj in pozneje zaradi sporov odšel v avstrijski Gradec). Toda v svoji razpravi o noriškem jeklu se je zmotil, ker je novejše 1,5 m široke apnenice na Zgornjem Koroškem s fotografijami in s skicami prikazal kot stare talilne peči za železo.
Ratitovec:
Njegov vrh in pobočja pod njim so bila v preteklosti bogata območja kopanja in nabiranja železove rude. Staro rudarjenje dokazujejo ogromne rudne kotanje (prave vrtače). 100 m pod vrhom (na SV strani) je v 50 m globokem breznu ohranjen najmlajši rudni jašek, v katerem so rudarili med letoma 1820 in 1860.
Na bohinjski strani pod Ratitovcem je zanimiva Planina Pečana. Ima velike rudne vrtače, bobovec pa leži povsod. Leta 2002 so bili na velikem pašniku na robu največje vrtače odkriti sledovi poznoantične/zgodnjesrednjeveške rudarske stavbe, kar je bilo potrjeno tudi z zaščitnim izkopavanjem Gorenjskega muzeja.«
(urednik MegaliSVN)