Na pobudo mag. Mateja Gabriela Daska, vodje raziskovalne skupine Tur(m)istika, smo skupinica radovednih rojakov v soboto, 27. 7. 2019, spoznavali naravovédsko megalitsko zapuščino na dravskem Kozjaku in vodne izvire. (Se nadaljuje v prilogi) http://megalitskaslovenija.si/wp-content/uploads/2019/07/3-megalitske-postavitve-in-dobrodejni-izvir-na-Kozjaku-MegaliSI.pdf
Po večletnem raziskovanju naravoverske dediščine sem ugotovil, da so praprebivalci rakove doline koristili njeno nevidno vodno moč, sicer ne bi preživeli dolgotrajnega sušnega obdobja, ki je pred našim štetjem trajalo več tisoč let. Tudi sicer so si žitje lajšali s… Nadaljuj z branjem →
Megalit, opredelitev, in nekaj primerov Kaj pa Slovenija? Priložnost za razvoj Žusma in njegove ožje in širše okolice Kakor na nebu, tako na zemlji — starodavna preteklost za nove rodove http://megalitskaslovenija.si/wp-content/uploads/2019/04/%C5%A0epet-prednikov-na-%C5%BDusmu-ustvarila-Aleksandra-Sa%C5%A1a-Krumpak.pdf
Dolina Kamniške bistrice je izhodišče za hribolazenje, znana je po svojih lepotah (gorah, slapovih, vodnih soteskah, ledeniških balvanih), Spominskem parku planincem, umrlim v gorah, po gondolski žičnici na Veliko planino, po Domu pri izviru reke Kamniška bistrica in tudi po… Nadaljuj z branjem →
Raziskali smo manjšo jamo, ki je (sodeč po imenu) bila tudi obredni prostor prednikov. Da bi jama lahko imela tovrstni namen, nam sporoča v enost združena moč na rahlo dvignjeni polici na koncu jame. Do tega obrednega prostora se zazna… Nadaljuj z branjem →
Prijatelj me je oštel, ker sem za uzaveščen uničen kamniti krog v Rakovem Škocjanu zapisal, da je bilo svetišče. Prosil me je, naj ne pokam takih, ker se ne strinja z razlago, da so bila svetišča mesta, kjer so se… Nadaljuj z branjem →
Mati Zemlja nam zelo pogosto sama nakaže, kje so njene energijske točke. Potrebno je le malce odpreti oči in spremljati obnašanje živali in posebnosti rastlinja. Debela drevesa, krožna rastišča cvetja ali gob, gnezdišča lastovk in področja, kjer se živali še… Nadaljuj z branjem →
Članek našega prijatelja in raziskovalnega kolega Jurija Sinobada o skali z imenom Vidovec. Za ogled kliknite na spodnjo povezavo: LLNV_19_Vidovec (1)
V soboto, 07. listopada-novembra 2015, smo si sodelavci Megalitske Slovenije skupaj s poznavalcem zgodovine širšega Idrijskega, Gregorjem Koželjem, ogledali zanimiv hrib, Prvejk, ki se dviga nad Dolenjo Trebušo. Gre za vzpetino, ki jo je narava oblikovala v zelo pravilno tristrano… Nadaljuj z branjem →
Zadnji Komentarji