Vsi poznamo srednjeveško državo Karantanijo in kasnejšo slavno vojvodino Kranjsko. Žal smo pozabili na deželo Karniolo, ki je obstajala časovno vzporedno s Karantanijo in ji bila enakovredna tudi po pomembnosti. Brez predhodnice Karniole niti vojvodina Kranjska ne bi mogla biti tako imenitna.
Dandanes je Karniola zlasti pomembna kot edina celovita slovenska dežela, ki je ostala nepotujčena.
http://megalitskaslovenija.si/wp-content/uploads/2020/09/ZiS_dezela-Karniola-po-domace-Krajnska.pdf
12. 9. 2020 at 21:45
Članek o Simonovem predavanju v Kranju, objavljen v “Gorenjskem glasu”, https://www.facebook.com/photo?fbid=10221310420223450&set=a.4052656088205.
19. 9. 2020 at 0:23
Simon, ali si uspel v svojo predstavitev zajeti tudi spoznanja Janeza Ludvika Schoenlebna (1618–1681)?
Napisal je namreč “Anale za Kranjsko”, ki jim je pred tiskom spremenil naslov v “Carniolia antiqua et nova sive Annales sacroprophani”. Lj. 1681.
Tomus I. (Stara Kranjska do sprejema krščanstva leta 800, nova Kranjska le od l. 800–1000) v 3 delih:
1. Apparatus, z lastno paginacijo, nekaka historična topografija (J. Rus, SBL III, 171–2, pravi manj pravilno: »historična geografija«), je boljši in šele 1681 končani del knjige (gl. str. 227). Vsebuje:
a) obseg antič. pokrajin in rodov;
b) bistveni ponatis knjige Aemona vindicata. Salzburg 1674;
c) stara mesta, zgod. znani kraji;
č) gore in vode;
d) sosedne dežele;
e) stari prebivalci in njihove selitve;
f) antični napisi na naših tleh.
2. in 3. Annales, tisk. že 1680, »historiografska polihistorija« (J. Rus); vzor so jim bili (gl. podnaslov) Baronijevi in Megiserjevi anali; povzemajo sicer slabosti predhodnih študij, kažejo pa kljub napačnim sklepanjem (prihod sv. Cirila in Metoda iz Dalmacije) bogat pregled literature in bistrino duha.
Avtor je obravnavane kraje deloma sam obiskal (Metulum, str. 96; napisi 225–7), dokončno dokazal pravo lego Emone, snov pa je časovno prezgodaj (od začetka človeškega rodu!) zastavil in zajel preširoko (navaja vse cerkv. in drž. poglavarje!).
Preveč in pristransko se je opiral na knjižno, v kar največjem obsegu zbrano, bistroumno pretehtano gradivo; kriterijev ni vedno srečno izbiral.
Tomus II., ki naj bi obravnaval Kranjsko po l. 1000, ni izšel; gradiva zanj S. sam ni objavil.
…
(iz http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi548709/)
19. 9. 2020 at 9:26
Živjo,
Na žalost nisem. Namreč, njegovo delo je še vedno neprevedeno. Sem se dogovarjal z prevajalcem (sam ne znam latinsko, razen ključnih besed, kar pa ne pomaga), vendar je dogovor propadel zaradi različnih vzrokov. Zato sem se potem obrnil na druge vire. Mora pa biti njegovo delo zelo zanimivo, ker sem zasledil več citiranj in omemb v zgodovinskih knjigah.
So pa vse tri njegove knjige skenirane in objavljene, na dlib: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AO2Z01T2
In na wikimedia:
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Janez_Ludvik_Sch%C3%B6nleben_-_Carniolia_antiqua_et_nova_-_book_1.pdf
Lep pozdrav, Simon