V začetku septembra nas je nepričakovano zapustil Leopold Sever, odkritelj pomena ledinskih imen Tičn’ca, Tičistan, Tičerca, Tičnik, Tičevo, Na tičnici, Tičjak, Tičjek, Križ na tičnici, Ptičjek, Za tičnico in podobno. S tem je utemeljil pomembno sestavino starosvetnosti naših prednikov.

Leopold je bil zelo priljuden človek, do upokojitve učitelj več predmetov na OŠ Stična, velik domoljub in neumoren raziskovalec. Če si ga hotel razveseliti, si mu sporočil nov drobec iz naše staroselske zgodovine, zato Leopoldu v slovo objavljam zgodovinsko dejstvo, ki dokazuje razširjenost tičniškega naravoverja tudi na srednjem Balkanu.

V nadaljevanju nekaj o najinem sodelovanju in opis starosvetnega slovesa od rimskega cesarja Galerija Maksimilijana, ki naj bi po odstopu z oblasti živel v razkošnih palačah Gamzigrada, a se zaradi prezgodnje smrti ni vselil vanje, je pa tam pokopan. Njegovo truplo je bilo posmrtno “utičeno” skladno z izročilom njegovih staroverskih balkanskih prednikov.

http://megalitskaslovenija.si/wp-content/uploads/2019/10/Tičniški-pozdrav-L.-S.-v-slovo-brez-uvoda-26-9-19.pdf