Sicer me izvor ledinskih imen naše krajine niti ne zanima tako zelo, a včasih me kak zapis pripravi do tega, da se lotim tudi tega vprašanja. Pred nekaj tedni sem v zborniku Cerkev sv. Jurija in Tabor med Brkini in Krasom, ki ga je zbral in uredil Božidar Premrl, prebral del zbornika izpod peresa Silva Torkarja in ki govori o izvoru krajevnih imen. Vsebuje tudi sestavek o Materíji, vasi v Matarskem podolju, ki je tudi meni večkrat porodilo vprašanje, od kje in zakaj tako, na prvi pogled nenavadno, krajevno ime.

brkini

Avtor sestavka povzema tržaškega jezikoslovca Maria Doria, ki povezuje izvor imena Materíja z imeni Matija in Matej. To pa je, po mojem mišljenju, popolnoma napačna izpeljava oziroma razlaga, ker temelji na lastnih imenih, ki jih do prihoda krščanske vere ni bilo na našem ozemlju. Povrh vsega tudi nobena od okoliških cerkva ne nosi imena teh dveh svetnikov, ki bi vsaj delno opravičevala tak izvor imena. Že dejstvo, da razlago izvora slovenskih krajevnih imen zaupamo italijanskem jezikoslovcu, je zgrešeno, saj se lahko upravičeno dvomi v temeljitost avtorjevega poznavanja slovenščine. Pa vendar naši (slovenski) raziskovalci mirno, brez najmanjšega pridržka, povzemajo njegove ugotovitve.

Ker sem si drznil osporavati dotičnemu zapisu Maria Doria, sem seveda dolžan razložiti poreklo imena Materíja. Trdim, da je moja razlaga dosti bolj utemeljena in prepričljiva.

Najprej nekaj osnovnih dejstev. Izvor krajevnega imena je potrebno iskati v slovenskem jeziku, saj je slovenski živelj na tem področju prisoten že vsaj 1400 let (verjetno pa še dalj časa). Razlago imena je treba iskati v starem jeziku in pri tem upoštevati vrednote in način življenja tedanjih prebivalcev Brkinov in Čičarije.

Menim, da naziv materíja sestoji iz dveh besed, ki sta se skozi stoletja in pod vplivom latinskega (italijanskega) jezika zlili v eno. Prva beseda je MAT. Kakšen pomen je imela ta besedica v starem slovenskem jeziku, izvemo iz knjige Pavleta Medveščka Iz nevidne strani neba (SAZU, 2015, Ljubljana), kjer piše, da mu je pripovedovalec povedal, da je bil beseda MAT izraz za staro mater ali nono, kot se ji danes reče na Primorskem; starejši ljudje v severozahodni Sloveniji še danes uporabljajo izraz MAT. Ta naziv pa se v mnogih kulturah povezuje s poimenovanjem planeta Zemlja, ki je mati vsega na svetu. Na številnih koncih našega planeta se lahko zasledi čaščenje rodne grude v obliki čaščenja ženske; pogosto je ženska izrazitih oblin ali celo pričakuje naraščaj, torej simbolizira plodnost (glej tudi arheološki najdbi, spodaj).

XAM54146 The Venus of Willendorf, Fertility Symbol, Pre-Historic sculpture, 30000-25000 BC (front view) Naturhistorisches Museum, Vienna, Austria Ali Meyer out of copyright

XAM54146 The Venus of Willendorf, Fertility Symbol, Pre-Historic sculpture, 30000-25000 BC (front view)
Naturhistorisches Museum, Vienna, Austria
Ali Meyer
out of copyright

Drugi del krajevnega imena Materija je besedica JAR. O njenem pomenu je že bilo precej govora in tudi nekaj napačnih razlag. Beseda JAR na Primorskem, kjer se še vedno uporablja, pomeni ploden. Plodna (jara) pa je lahko živina, poznamo kokoši jarice, ovna jarca, pa tudi zemljo jarovico, ki je še posebej rodovitna, plodna prst in iz tega je izpeljano ledinsko ime Jarovice.

Če se besedi MAT in JAR sestavita, se dobi beseda MATJAR, ki jo Pavel Medvešček pogosto uporablja v svoji zbirki pripovedi o naravoverstvu. Enako sledi iz knjige Borisa Čoka, V siju mesečine ustno izročilo Lokve, Prelož in bližnje okolice, ki v Slovarju lokavsko-preloškega govora navaja enako: jariti pomeni ploditi se, jarjénje je oplojevanje, jarovica plodna zemlja in jarovost pomeni plodnost.

Latinščina in pozneje italijanščina, ki je na področju Materíje veljala kot uradni jezik torej so se po italijansko zapisovala tudi krajevna imena pa ne pozna črke J in jo je gladko nadomestila s črko I; tako dobimo MATIAR, iz česar se brez težav izpeljeta krajevno ime Materíja in ime rodovitne doline Matarsko podolje.

Potemtakem beseda MAT(J)ERIJA ne pomeni ni nič drugega kot materinsko plodna zemlja, se pravi področje, kjer je zemlja zelo rodovitna. In ker so bili naši predniki v Matarskem podolju in okolici predvsem poljedelci, je bila rodovitnost zemlje bistvena za njihovo preživetje. Šele kasneje, v poznem srednjem veku, se je z naseljevanjem novih prebivalcev začela bolj poudarjati tudi pretežno nomadska reja drobnice.

Še beseda, dve o naravoverskem izročilu postavljanja, prepoznavanja in posledično čaščenja kamnov MATJARJEV. Gre za naraven ali umetno postavljen kamen, ki je jačal naravno moč tročanov, ki so jih naravoverci postavljali v bližino svojih polj. Tako so si zagotavljali najboljše možne pogoje za kmetovanje, do neke mere pa so lahko kamni matjarji tudi vplivali na vreme, od katerega so bili življenjsko odvisni. Za več o tem glej zapise Pavla Medveščka.

Upam, da sem s tem zapisom vsaj delno popravil krivico, storjeno ljudem, ki so živeli ali še živijo v MAT(J)ERÍJI in obdelujejo MAT(J)ARSKO PODOLJE. Naj bo njihova zemlja še naprej JARA (plodna)!

Zapisal Jože Guardjančič, jezikovno zloščil Mitja Fajdiga.