Tisti sončni petek, 18. kimavca-septembra 2015 sem se s prijateljema in sourednikoma Megalitske Slovenije Mitjem Fajdigom in Jožetom Guardjančičem odpravil pod Ratitovec. Prav tam, na zgornji gozdni meji, je narava odložila nenavadno skalo s premerom okrog deset metrov. Ima obliko večstrane piramide. Njen najširši del je približno dva metra nad zemljo, spodnji del, prav tako špičast, pa je zarit v zemljo zelo natančno, kot vrtavka. Prav zato skala spominja na velikanski brušen dragulj.

Skala se je odtrgala iz gore po zadnji ledeni dobi. Na zemljišču, na zgornji strani se še danes vidi velik krater od udarne jame, ki je nastal ob kotaljenju skale. Sedaj je napolnjen z vodo.

Vse skupaj je videti zelo nenavadno, saj se zdi skoraj nemogoče, kako je uspelo naravi postaviti tako veliko skalo navpično v tla. Navpično postavljeni kamni pa imajo več energije kot tisti, ki so zvrnjeni. Skala je iz apnenca, takega s harmoničnim energijskim poljem, zato ima energijo že sama tvarina, iz katere je skala. V naravi je tako, da imajo majhni kamni z ugodno energijo svoj bioenergijski potencial – določeno moč zdravljenja in uravnovešanja energijskega polja okolice; veliko večji kamni enakega materiala pa imajo neprimerno večjo zdravilno moč.

Naša skala v obliki dragulja je izjemno močan naravni regulator biopolja. Lahko se uporablja za vplivanje na razvoj dogodkov, v katere smo vpleteni. Na primer za izboljšanje svojega zdravstvenega stanja ali stanja naših sorodnikov in prijateljev.

Biopolje skale, enako kot vsa druga biopolja, se odziva na naše misli. Zadostuje, da gremo k skali in ji naročimo, naj usmeri energijo tja, kamor želimo. Tukaj ne gre za to, da bi častili kamen, temveč za koriščenje velike moči njegovega biopolja, ki jo človek lahko usmerja za svojo dobrobit. Karkoli bi hotel kdo narediti ali na karkoli vplivati, tega ne more narediti brez energije. Za vsako dejanje je potrebna energija in če je tako, potem se mora nekje dobiti. V tem primeru se lahko dobi od skale v obliki dragulja.

Nedaleč stran od skale-dragulja smo našli okroglo energijsko polje premera okrog tri metre, s čistostjo polja, ki je po čistosti enaka biopolju ognja. Na lokaciji seveda ni nobenih sledov ognja, zaznavno je le energijsko polje ognja. Če se zelo dolgo časa kuri ogenj, se zaradi visokih temperatur kristali tal, ki so v zemlji in v kamnih kurišča, globinsko prestrukturirajo. Prevzamejo enako energijsko polje, kot je bilo tisto, ki jim je dalo energijo za spremembo. Predvidevamo, da so se pred tisočletji na tistem kraju pri skali kurili veliki kresovi.

Ta zapis ostane tam za vse čase, saj izhaja iz mineralov v tleh. Tako lahko danes vemo, da so naši predniki pri skali dolgo časa kurili ogenj. Pustili so energijski dokaz, ki danes omogoča z zanesljivostjo trditi, da so uporabljali polje draguljaste skale, kot ga sicer lahko uporablja slehernik.

Skale niso uporabljali za bivanje, sicer bi kurili pod njo; ker so ogenj kurili nekaj metrov proč, upravičeno sklepamo, da so skalo čuvali in jo želeli ohraniti nedotaknjeno.

Franc Šturm

Ekipa Megalitske Slovenije pozira pred naravnim megalitom pri Torki.
« 1 of 2 »