Slovenski jezik pozna precej starih izrazov, ki smo se jih v Megalitski Sloveniji odločili dosledno uporabljati in jih tako ponovno oživiti.

Začeli bomo z besedo ČAR. V preteklosti smo jo nadomestili s tujko simbol. Izraz simbol nam je postal že tako domač, da se njegovega tujega izvora niti ne zavedamo več. Pa vendar je Slovenščina izrazno zelo bogata; za tujko simbol je na voljo slovenska istopomenka ČAR (in njene izpeljanke), ki jih velja uporabljati.

Besedo ČAR je dddr. Andrej Pleterski v knjigi Kulturni genom opredelil kot risarski znak, ki v obredu dobi obredno moč. Obred pa kot ritual katerega namen in smisel je vplivati na razmere in dogajanje v svetu.

Ta definicija se nam zdi ustrezna in se z njo strinjamo. Vendar obredne moči ne more imeti kar vsak risarski znak in obred brez obredne moči seveda ne more vplivati na razmere in dogajanje v svetu. ČAR je torej le tisti risarski znak, ki že ima obredno moč. Ali je risarski znak tudi ČAR najlažje lahko ugotovimo z radiestezijsko metodo. Če ima risarski znak sposobnost spreminjanja biopolja okolice, ga lahko imenujemo ČAR.

Iz ljudskega izročila in zgodovine poznamo precej preverjenih ČAR-ov, ki do določene mere vplivajo na biopolje okolice. Ljudje jih že tisočletja upodabljajo na objekte in predmete za splošno rabo. Največkrat ljudsko izročilo take predmete imenuje varovala pred različnimi neželjenimi vplivi, ki lahko prizadanejo skupnost ali posameznika. In seveda ti ČAR-i posedujejo resnično (sicer omejeno) obredno moč, torej zmorejo vplivati na življenje.

ČAR lahko naredi tudi vsak sam povsem neodvisno od tradicionalnih oblik. Potrebno je obvadovati zahtevno tehniko intuitivnega risanja in znati preverjati ali narisani znak dejansko vpliva na biopolje okolice. Preveriti moramo namreč kakšno obredno moč ima risarski znak in če jo ima, smo na dobri poti, da postanemo ČAR-ovniki.

Skušajmo besedo ČAR uporabljati kar se da pogosto in naš materni jezik nam bo hvaležen.

Jože Guardjančič

Zelo pogosta oblika ČAR-a je vrteče se kolo.
« 1 of 4 »